La Vita Nuova

Zelo slaba postrežba, dolgo čakanje več kot eno uro. Meni samo eden za šest ljudi. Postrezeno po etapah, ko so eni pojedli so drugi šele dobili.

Prišli v hladen temačen ambient. Za šankom dva lokalca. Starejša gospa s polomljeno slovenščino nam postreže pico, ki je po občutku samo dopečena ali pogreta v mikrovalovki. Okus grozen. Naročeno solato pozabi, kar mi je na koncu celo všeč, ker je bilo dokaj drago cse skupaj. Skratka.. slabo.

Počasni, sicer prijazni. Kot edina gosta sva na pico čakala več kot pol ure, pa še prav dobra ni bila.

ŠEFICA JE SUPER PRIJAZNA KOT TUDI NJENA CELA DRUŻINA.KUHA DALEČ NAJBOLJE NAOKOLI,PORCIJE SO VELIKE IN CENOVNO JE TUDI ZELO POCENI.VEDNO JE PRIPRAVLJENA PRISKOCITI NA POMOC.NJEN DRAGI IMA ZLATE ROKE KER JE MOJSTER KI NAREDI VSE SAM ,KAR JE PA NAJBOLJSE V TEJ GOSTILNI,JE PA KO VIDIS DA STA DVA ŠE VEDNO ZALJUBLJENA PO TOLIKIH LETIH.TAKOJ KO BOM V MOGOCNOSTI PRIDEM NA PIZZO.ŽALOSTNO JE PA SAMO TO KER JE TOLIKO DEBILOV KI MISLIJO DA SO VEČ VREDNI KER SO KAO ROJENI SLOVENCI NE VE SE PA KATERI HASAN JIH JE NAREDIL.LEP POZDRAV IZ AVSTRIJE.PEKAR

Tržič je mesto na skrajnem severu Gorenjske. Je središče občine Tržič. Leži na sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika ob južnem vznožju Karavank. Naselje ima 3617 prebivalcev (moški: 1796, ženske: 1821), površino 5,4 km2 in povprečno nadmorsko višino 516 m.Naselje se je že v rimskih časih nahajalo poleg Ljubelja ob poti med Virunum na Gosposvetskem polju in Emono. To naselje, takrat imenovano Forum in Lubelino (dobesedno Ljubeljski trg), je zasul plaz. Prebivalci so se umaknili nižje v dolino in na mestu sedanjega Tržiča ustanovili naselje Neumarktl. Konec 15. stoletja je cesar Friderik III. na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza Lamberga z gradu Gutenberg) vasi podelil trške pravice in jo tako povzdignil v trg. S tem je Tržič pridobil pravico do tedenskega sejma, kar je pozitivno vplivalo na razvoj, saj je skozi Tržič vodila glavna prometna povezava med Trstom in Avstrijo. Naslednja prelomnica je bila leta 1811, ko je Tržič prizadel velik požar. Umrlo je 75 ljudi, uničenih je bilo 150 hiš in več kot 60 delavnic. Obnova mesta po požaru je potekala zelo počasi. Izdali so poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. Klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij ter bistvo podobe pa je glavni trg ohranil vse do danes.Mesto je od leta 1985 zavarovano kot kulturni spomenik. Posebej je podobo starega mestnega jedra zaznamoval požar leta 1811. Po požaru so izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. Ohranilo pa se je tudi klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij. Med objekte kulturne dediščine v starem mestnem jedru sodijo župnijska cerkev Marijinega oznanjenja, Mallyjeva hiša, Tržiški muzej v Zgornji Kajži in Kurnikova hiša. Med ostalimi zgradbami v mestnem jedru, ki so zanimive bodisi zaradi njihovih prebivalcev bodisi zaradi arhitekturnih posebnosti, so najznačilnejše grad Neuhaus, Devova hiša, Holzapflova hiša in fužina Germovka.V središču Tržiča je ohranjeno t. i. »firbc okno«, okno, ki je postavljeno izven fasadne linije in iz katerega je mogoče gledati vzdolž ceste vzporedno s hišo, ne da bi ga bilo treba odpreti.

Za malico sem naročil jetrca. Nisem še jedel slabših, dobesedno so plavala v olju, prav tako krompir ki je bil kot priloga na krožniku. Pa nisem zbirčen glede hrane, to je bilo prvič da sem v gostilni pustil hrano na krožniku. Še pes ne bi jedel tega.Postrežba pa tudi bolj tako. Ni drago, ampak tudi za 5€ je treba nekaj pokazat.

Jih nimam,ker sem bil samo na kavi.

Lepo, urejeno,prijazna natakarica,dobre pizze,nizke cene. Priporocam

Parkirišče primerno veliko.Prostori čisti in urejeni. Osebje prijazno.Ožji izbor hrane a slednja je okusna.